Sladkosti in skrivnosti

Stekleni atrij Mestne hiše, Ljubljana, od 27. novembra 2017 do 10. januarja 2018

Evo Lucijo Kozak in Meto Šolar, umetnici mlajše generacije, tokrat povezuje dialog med kratkotrajnostjo užitka in razblinjenimi predstavami o ujemanju s svetom, ki nas obdaja.

Vsa predmetnost in tudi ženski liki njunih slik so mišljeni kot prenašalci sporočil o naših občih predstavah. Figure se namreč z rahlim zasukom v stran izmikajo ideji o protagonizmu, individualnost pa je sploščena na mejo občih čustev posameznika, živečega v svetu zapletenih, a krhkih odnosov. Osnovno sporočilo sladkosti, ki jih slika Meta Šolar, je minljivost užitkov in kratkotrajnost veselja, ki si ga sodobni človek s svojim večnim dvomom vse bolj omejuje. »Ne bo vse v redu in ni vse v redu,« nam šepetajo ženske s slik, enkrat vesele in družabne, drugič pa osamljene, zamišljene, celo apatične ali skrivnostne, odvisno od vloge, s katero se povežejo. Eva Lucija Kozak v svojih delih stopnjuje napetost med idealnim in realnim, meja teh napetosti pa ne ureja nihče drug kot vsak sam. Posameznik se včasih raje zapira v krog lastnih spoznanj in namišljenih odnosov, tudi takšnih, ki zadevajo čutnost. Občutek tujstva je posledica neujemanja iluzij in fragmentiranosti identitete.

To ni svet ženske, to so lastni svetovi vseh nas. Ker pa je opazovalec teh vsak sam, nadaljnjo interpretacijo prepuščamo gledalcu. Pripomnimo le, da drobni senzualni inventar slik (kopalke, lutke in slaščice), ne polemizira kulture potrošništva in neštetih možnosti izbir. Namesto tega so naslikane strukture Kafkovskega sveta, kjer napetost povzroča že ena sama možnost identifikacije. Da bi dosegli svoj cilj, se gibamo v večnem krogu, ki smo si ga začrtali sami, vsi čari naših raziskovanj pa se razblinijo v neskladju z našimi ideali.

Katarina Stopar